Drink with me

Kaj podariti nekomu, ki ga komaj poznaš? Nekomu, ki je zabaven? Nekomu, na katerega želiš narediti vtis?

Prazna glava je velika težava, ko iščeš navdih. Mu kaj kupiš? Nič, steklenico ene pijače, za katero veš, da jo ima rad. A kaj za zraven? Samo flaša ni dosti. Čokolada? Ne – preveč običajno … Nič! Nekaj bo treba ustvariti na novo.
Prva misel za začetek razbijanja glave: Kaj spada k steklenici? Kozarci, jasno. In kaj spada h kozarcem? Podstavki zanje, narejeni iz lesa. Super! Ideja ima smernice, da pa je bolj osebno in šaljivo, sem vzela papir in svinčnik. Včasih se je potrebno vrniti nazaj k osnovam oblikovanja – svinčniku in papirju.

Risanje

Če so torej podstavki namenjeni pijačam, pa narišimo kakšno. Prva slika, ki se mi je pojavila v glavi, je kava. Taka skodelica kave, kot jo dobiš v lokalu. Šalčka mora imetu ročajček in svetlečo površino, kavica v njej pa malo penice in kakšno njeno sled na mizi. Ilustracije sem naredila v stripovskem stilu, kar meni osebno tudi bolj odgovarja. Ilustracijo pa sem popestrila še z naslovom:

Just for coffee
(or tea)

Nisem se ustavila le pri tej sliki. Le zakaj bi nekdo imel podstavke, ki so vsi čisto isti? Dolgčas! Gremo z risanjem dalje! Za katero pijačo bi še uporabili podstavek? Sem si kar zapisala na list, da ne bi pozabila. Skupaj sem naštela pet pijač. Komplet pa ponavadi šteje šest elementov, je tako? O obdarjencu sem vedela še nekaj: zelo rad naroči tudi ledeno kavo – tako, pravo, hladno in s sladoledom, ne z ledom, da se razumemo.

Just for ice cream
(and stuff)

Za nekatere ilustracije sem si morala pomagati z internetom. Tu in tam sem poiskala, kako kozarec izgleda in ga poskusila čim bolj avtentično narisati.

Just for beer
(radler counts)

Just for cocktail
(enjoy with caution)

Nekaj kozarcev pa sem imela tudi doma in sem jih narisala v živo.

Just for strong stuff
(for the ******* days)

Just for non-alco
(even that happens)

Darilo je pripravljeno!

Ilustracije sem nato še vektorsko obdelala na programu in vgravirala na les. Za večji kontrast med belino lesa in črnino gravure sem podstavke zbrusila. In seveda še zaščitila z akrilnim mat lakom.

S privoljenjem obdarovanca jih danes ponujam v svoji trgovini, njegove pa uporabljamo že leto dni in še so takšni, kot so bile na začetku. No, skoraj 🙂 Če podstavki nimajo niti malo sledi po uporabi, se jih pač ne uporablja dovolj.

Na zdravje!