Ustvarjanje v karanteni

“Kako ti gre? Kako se držiš? Ste zdravi?”
“Dobro sem; smo še zdravi. Pa pri tebi? Pri vas?”
Tisočkrat slišano vprašanje je dobil in vprašal vsak v teh zadnjih mesecih karantene. Jaz pa vam namesto splošnih odgovorov raje opišem svoje ustvarjanje v karanteni.

O samem stanju, kako slabo je šel posel v tem obdobju, ne bom prav veliko govorila. Je bila in je še vedno preveč obrabljena tematika. Na kratko: težko je postalo. Naročila so, kot pri drugih, padla na zelo nizko raven. S tem je padel tudi kakršenkoli prihodek, a vem da situacija ni večna.

V tem času nisem pri miru. Ne smem in ne morem biti. Pripravljam material za kasneje, saj dela za s.p. nikoli ne zmanjka, tudi če ni strank. Fotografiram izdelke v različnih okoljih, tako v studijski belini kot v naravi – nekaj za spletno trgovino, nekaj za objave na družbenih omrežjih. Pripravljam nove kreacije ali snujem nove ideje. Raziskujem, kaj se dogaja v “tem trenutku” in kaj lahko naredim v dobro KlarArt-u. Pripravljam elemente na področju marketinga in iščem nove priložnosti, kjer se lahko pojavim ali ponudim pomoč skozi svoje izdelke. Sem pa našla tudi več časa za druge stvari, kot so branje, risanje, pisanje za blog, učenje kitare in podobno.

Tako sem končala vprašanje o vplivu virusa na delo s.p.-ja v intervjuju za revijo Ceh Obrtne zbornice Domžale. Ko sem prejela svoj izvod revije, sem bila kar presenečena. Intervju Domžalca z menoj je pokrival kar 4 cele strani revije.

Čas

Čeprav nisem imela skoraj nič naročil od sredine marca pa vse do začetka maja, vseeno nisem bila brez dela. To se vedno najde. V bistvu sem imela končno priložnost temeljito urediti svojo delavnico in ji dodati kakšno polico ali dve. Prav tako sem s pomočjo fanta in očeta posodobila Slavca, svojega glavnega pomočnika. Kdor ga še ne pozna, to je moj laserski stroj (ime mu je takoj pristajalo, saj zveni kot ime zelo pridne osebe).

Na novih policah končno lahko hranim manjšo zalogo že pripravljenih izdelkov.

Poleg fotografiranja izdelkov, rednega objavljanja na družbenih omrežjih, administrativnega dela, oblikovanja novega materiala za objave ali tisk, sprotnih opravilih ter tudi prostih ur v naravi ali doma, sem se lotila nekaj novih projektov.

Enega izmed teh sem že omenila: učenje kitare. Znam igrati na klarinet, a sem si vedno želela vsaj malo obvladati tudi kitaro. Nekaj skladbic sem že osvojila, a niso za v javnost. Trema v igranju pred več kot enim človekom zaenkrat zmaguje.

Mejni kamni

Velikonočna drsanka

Sem pa premagala drugo osebno oviro in to kar dvakrat v tem polletju. Nastopila sem pred domačo kamero s prosto govorečo predstavitvijo. prva je bila za namen delavnice Velikonočna drsanka. V živo, pred svojimi “učenci”, bi jo morala imeti v četrtek, 26.3., v Centru za mlade v Domžalah.

Delavnica - predstavitev postopka izdelave velikončnih drsank

Žal je zaradi nevarnosti okužb z novim virusom morala delavnica odpasti. “Nič za to, jo bomo pa posneli”, so rekli v CZM-ju. Svoj odpor proti snemanju sebe in poslušanju svojega lastnega glasu na posnetku sem pač morala premagati. Svojo spretnost “rezkanja” podob na pirhih sem si želela deliti z drugimi in jo predati naprej. Ker pa smo morali ostati doma, sem s pomočjo partnerja naredila nekaj amaterskih posnetkov in jih združila v enostavno predstavitev. Projekt je bil zame kar velik korak, čeprav vem, da bi lahko veliko stvari naredila bolje – enostavno potrebujem več izkušenj.

Naj pirh 2020

Kmalu za tem se je bližala velika noč in že lani me je nekdo opozoril, da se v tem obdobju vsako leto izvaja natečaj za Naj pirh. Tri lanske kreacije sem skupaj s tremi novimi oddala Slovenskim novicam, organizatorjem natečaja. Oddala sem jih zadnji dan brez kakršnih koli pričakovanj. Nekaj dni za tem pa me je presenetil klic sredi prostovoljskega dela v izdelovanju papirnatih mask. Ocenjevalci pirhov so mi oznanili, da sem zmagala v eni od treh kategorij!

Kdo bi si mislil… 😊

Zmagovalni pirhi na natečaju Slovenskih Novic "Naj pirh 2020"

#ostanidoma

ARTish

Kljub vsesplošnemu izogibanju drug drugega, zaprtju lokalov in trgovin, prepovedi zbiranja v družbene namene (bowling, pikniki, …), so bila družbena omrežja polna akcij in dejavnosti v prirejeni izvedbi. ARTish je vsak teden izvajal nagradne igre. V vsaki je bilo po 10 nagrad – kreacij ARTish ustvarjalcev – ena od njih je bila tudi moja. Mnogi so izvajali video delavnice in nasvete, nekateri pa so se lotili povezovanja malo drugače.

OSM Films: Ustvarjanje v karanteni

Na svoj način so se povezovanja lotili v video produkciji OSM films, ki je na družbenem omrežju iskala kreativce in domače obrtnike za sodelovanje. Tudi jaz sem zagrabila priložnost. Zaradi karantene je odpadla njihova premiera filma dokumentarnih portretov “Mi nismo izgubljena generacija” (sedaj čakamo na nov datum premiere) in so med tem snemali nov projekt: Ustvarjanje v karanteni. Zanje sem ponovno premagala odpor proti snemanju sebe – tokrat lažje – in jim poslala nekaj posnetkov iz svoje delavnice. Glede na to, koliko nas je sodelovalo v tem projektu s svojimi amaterskimi posnetki, narejenimi s telefoni, je OSM films uspelo čudovito uskladiti elemente v profesionalen izdelek.

Nazaj v normalno življenje

Čeprav je že mesec maj in se življenje počasi vrača v ustaljene tirnice, se moji mejni kamni še kar premikajo. Samo nekaj dni nazaj sem oddala ilustriran izdelek za še en natečaj: Panjske končnice riše vsa Slovenija.

Tokrat verjetno nisem med najboljšimi, a niti ne merim na zmago. Kot pri vseh drugih me je bolj pritegnil projekt sam. Za motiv ilustracije sem si izbrala pravljico, ki jo spretno in dosledno citira moj fant. Imenuje se Korenčkov palček pisateljice Svetlane Makarovič. Na moji panjski končnici regratovih lučk je na levi sedeči Korenčkov palček in na desni Sapramiška s kupčkom lešnikov na sredini. Najprej sem motiv izrisala ročno na papir, ga skenirala, podobe obdelala z računalnikom in skupno postavitev naročila v izdelavo Slavcu. Nežno vrezane linije sem nato še zbrusila, pobarvala in zaščitila z lakom.

Kljub vračanju v življenje, kot smo ga bili vajeni pred mesecem marcem, se še kar gradijo novi projekti in drugače zastavljene ideje sodelovanja. Morda pa me že jutri povabi k udeležbi nov projekt. Če ne že jutri, pa čisto zagotovo v prihodnjih mesecih.

Se že veselim novih dogodivščin! 😄

Korenčkov palček in Sapramiška: ilustracija panjske končnice za natečaj Čebelarske zveze Slovenije