Čipke

Nisem iz Idrije in ne znam klekljati. Nimam čipkastih zaves ali prtov. A imam čipke vseeno rada – vsaj potiho.

Ne morem se ravno spomniti kdaj sem jih prvič “zasovražila”. Morda že kot otrok, ko sem vstopila v stanovanje starejše gospe nad babičinim poslopjem. Spomnim se, kako je bila vsaka večja površina temnega sveže zloščenega pohištva pokrita s čipkastim prtičkom. Tudi dišalo je malo hecno – sveže, po čistem, a vendar mi nekaj vonjav ni šlo skupaj. Nekaj časa smo bili pri njej, saj nas je pazila in sem se takrat lahko nasitila čipk še za naprej. Našel si jih na zavesah, kavču, mizah, omarah … Mislim, da so ji manjkali le še vsi moji čipkasti izdelki skupaj v enem samem prostoru.

Ta spomin sem kasneje iz nekega razloga stereotipno povezovala s starimi, čudaškimi tetami. Podprla pa ga je celo moja mami, ki je kot vse druge, v trgovini izbirala oblačila zame, saj otroci seveda ne vedo, kaj bi radi. Polovico časa tako ali tako zase nisem vedela, kaj nositi. V moji omari se je tako znašlo kar nekaj oblačil z nečim čipkastim ali nasičenim s cvetličnimi vzorci. Pa saj, ko pogledamo zdaj nazaj: devetdeseta so bila pač hecna leta.

Ko sem kot klarinetistka vstopila v folklorno društvo, se mi je mnenje o čipkah popravilo. Nekajkrat sem imela tudi priložnost opazovati rokodelsko spretnost v živo. Čipkarica je kar čarala z nitkami! Poleg nje so bile že končane mojstrovine in lovile poglede mimoidočih. Večkrat sem si kakšen vzorec pogledala čiiiisto od blizu in v glavi se mi je, kot ponavadi, “vklopil hologram”. To je bolj kot 3D program, kjer predmet (brez dotikanja z rokami) obračaš z vseh strani, spojen z animacijo, kjer potuješ po poti posamezne nitke (v tem primeru) – kam vse zavije, kje se nagne, zavrti, dvigne, spusti, … Bilo je občudovanja vredno delo in še vedno je.

S preprostim dojemanjem, da je nekdo porabil ogromno časa, da se je naučil take spretnosti, so čipke našle novo mesto pri meni. Začela sem jih ceniti.

Čipke v meni

Moje kreacije so moje ustvarjanje in ustvarjanje je v meni. Nisem se prav dobro zavedala, a prva čipka med mojimi izdelki so bili pravzaprav viseči uhani, za njo pa skrinjica za nakit. Njenemu zgledu pa je sledila lesena etiketa na steklenici. Prva je nastala za teranov liker. Takoj za tem pa so sledile podobe za limonce, borovničke and medico.

Skrinjica za nakit Eleganca

Ne izgledajo ravno prtičku podobno. Ali pač?

Že sama ideja o igri med barvo, prosojnostjo in svetlobo je povzročila, da sem ustvarila ovitek z odprtinami – hkrati povezan in ločen. “Čipka je samostojna luknjičava tvorba iz tekstilnih in njim podobnih niti” (Janja Žagar, Etno muzej, Spletna razstava). Večina mojih izdelkov so predmeti s čipko; čipkaste strukture in podobe.

Čipke na izdelkih

Prve “prave” čipke v mojih izdelkih so se pojavile šele pri podstavkih za kozarce. Idejo za umestitev pravih podob čipk pa mi je dala misel na teto, ko sem se spraševala kaj naj ji podarim za rojstni dan.

Podstavki za kozarce in posodo s podobami čipk

Za prvo graviranje čipke na (takrat še) kupljene podstavke sem izbrala nekako naključne podobe klekljanih čipk. Kaj kmalu sem zasledila, da so take podobe zaščitene in je potrebno prositi za dovoljenje avtorja. Tu je nekoliko sivo področje, saj jaz čipk ne izdelujem, temveč le v les vgraviram njihovo podobo, kar pa nas zopet pripelje do dileme: ali so ti izdelki tudi čipka ali le podoba čipke? Če ni klekljano, ali še spadajo pod pravo razumevanje čipke?

Vseeno sem se pozanimala pri eni od klekljaric in za svoje gravure uporabila čipke, ki so “proste splošni uporabi” oziroma “ponarodele”. Take so smatrane kot brez avtorja, moja uporaba pa za povrhu le upodobitev njihovih podob.

Wooden Planner za šolsko ali koledarsko leto

Vidim čipkasto

Še vedno nisem ravno oseba za čipke, a so mi moje lesene stvaritve kar prirasle k srcu. Celo toliko, da sem začela malenkost pretiravati v velikosti. Ideja pa ni prišla čisto sama od sebe, temveč je bila osebna želja stranke – zaželela si je podolgovato čipko za eno od velikih miz.

Nastala je Mega Doily.

Leseni čipkast tekač

Dimenzije so 596 x 120 mm. Dovolj veliko, da jo lahko izdelam v enem kosu. Moja mati je imela enako željo, po svoji čisto taki čipki. Njena miza pa je svetla in tako velika, da se Mega čipka nekoliko izgubi. A nič za to. Velikost mega čipke sem podvojila, da sem dobila Giga čipko.

Razmerje med Mega in Giga čipko

Njena velikost je šesterna (več ali manj). Meri kar 1157 x 400 mm, torej več kot meter v dolžino. Tako je velika, da sem pripravljen dizajn za Mega čipko morala dati na pol, saj je več kot presegla velikost laserske rezalne mize.

Zaenkrat sem se pri ustvarjanju izdelkov ogromnih razsežnosti ustavila tu, a je le vprašanje za koliko časa še 😉

*Moja do sedaj največja stvaritev je narejena iz štirih delov in kot sestavljena meri 80 x 80 cm (Tree of Life).